Cane Corso je močan in kompakten pes pravokotne postave s širokim, mišičastim hrbtom in nepretegnjenim trebuhom. Ima masivno, a ne težko glavo z izrazitim stopom. Kvadratast gobec ima spodnjo čeljustnico nekoliko daljšo od zgornje (rahla predgrizavost), nosni greben je raven in razmeroma ploščat končuje se z debelim, vedno črnim smrčkom. Srednje velike oči morajo biti čim temnejše in skladne z barvo kožuha; beločnica ne sme biti vidna. Pogled izraža odločnost in dostojanstvo. Uhlji, ki jih pokriva gladka dlaka, so glede na velikost glave in telesa majhni, trikotni, visoko nastavljeni in pobešeni, tako da se prilegajo licu. Kadar je pes pozoren so na pol dvignjeni. Včasih tam kjer je seveda še to dovoljeno, jih prirežejo. Kožuh sestavlja kratka, sijoča in priležna dlaka. Cane Corso je lahko črn, marogast (črne maroge na rdečkasti podlagi), pa tudi bolj ali manj temno-rumeno-rdečkast, svinčeno siv ali skrilasto sive barve z belimi lisami ali brez njih. Rumeno-rdečkasti psi imajo črno masko, ki mora biti omejena le na gobec in ne sme segati čez črto oči. Dovoljena je majhna pega na prsih, konicah šap, in pri rumeno-rdečkastih na nosnem grebenu. Dokaj visoko nasajen rep je pri korenu debel proti koncu pa razmeroma tanek. Kadar pes počiva je spuščen, sicer pa ga nosi vodoravno ali nekoliko nad hrbtom. Krajšajo ga ob četrtem vretencu
Cane Corso je pogumen, žilav, vztrajen in značajen pes, kot se spodobi za dobrega čuvaja. Danes opravlja zgolj to nalogo, čeprav je tudi zelo učinkovit obrambni pes. Dobro vzgojen Corso je krotek in prijazen družinski član. Če ima dovolj ljubezni in nikoli ne občuti prisile, je dober prijatelj, na katerega se je vedno mogoče zanesti.
Glede na svojo gmoto in velikost potrebuje veliko prostora, a kakor za vse mastife je tudi zanj pomembno, da živi čim bližje svojemu gospodarju .
Osebna izkaznica pasme
TIP: molosoidni
POREKLO: Južna Italija (Sicilija)
VZREJNA DRŽAVA: Italija
VELIKOST: srednja do velika
PLEČNA VIŠINA: pes ( 62- 68 cm ), psica ( 58-64cm)
IDEALNA TEŽA: pes (42- 50 kg) , psica ( 38- 45 kg )
UPORABA: čuvaj, službeni, obrambni in družinski pes
ZGODOVINA PASME
Cane Corso je mogočen mastif z močnimi kostmi in izrazitimi mišicami. Njegov korak je gibčen in uren. Na mnogih posestvih in kmetijah južne Italije ga še danes uporabljajo kot čuvaja.
Tako kot Neapeljski mastif je tudi Corso izredno starega rodu, vendar ne izhajata drug iz drugega, kvečjemu imata skupnega prednika - Rimskega molosa.
Mnogi domnevajo, da sta obstajali dve vrsti tega mitičnega in antičnega psa. Iz prve, večje in težje naj bi izhajal današnji Neapeljski mastif, iz druge lažje, gibčne in urne, pa današnji Cane Corso. To domnevno potrjuje dejstvo, da je takšno razliko opaziti pri številnih psih, izklesanih ali upodobljenih v etruščanskem ali rimskem obdobju.
Corso je bil zagotovo že dobro znan v srednjem veku, ko so ga uporabljali v glavnem za lov na divje prašiče, prav tako pa so ga cenili tudi kmetje, kot priganjača velike živine in svinj na živinske sejme ali v klavnice. S časoma pa so njegovo pomoč potrebovali vse manj in pasma se je ohranila le še na odmaknjenih območjih južne Italije. Tako kot nekatere pasme je tudi Corso doživel žalostno usodo borilnega psa, ker pa ni imel tega značaja, so ga križali z ostalimi podobnimi pasmami in tako vzredili pse s telesnimi in značajskimi hibami in tako pasmo popolnoma pokvarili. V sredini 20. stol. pa se je skupina vzrediteljev zbranih v Societa Amatoriale Cane Corso, začela prizadevati za obnovitev prvotne pasme, kar jim je tudi uspelo in pasma je bila leta 1994 priznana pri FCI.